V Svetovalnici smo se tokrat podali na romanje. V Sloveniji je kar nekaj romarskih poti in zelo veliko navdušencev nad peš romanji. Če bi se jim radi pridružili tudi sami, ste dobili nekaj namigov, kako se pripraviti na romanje, kako je s prenočišči in drugo podporo, pa nismo ostali le v Sloveniji, pač pa ste slišali tudi nekaj namigov o romanju v Camino. Z nami sta bila Aleš Čerin in sodelavka Lidija Zupanič.
V Svetovalnici smo se tokrat podali na romanje. V Sloveniji je kar nekaj romarskih poti in zelo veliko navdušencev nad peš romanji. Če bi se jim radi pridružili tudi sami, ste dobili nekaj namigov, kako se pripraviti na romanje, kako je s prenočišči in drugo podporo, pa nismo ostali le v Sloveniji, pač pa ste slišali tudi nekaj namigov o romanju v Camino. Z nami sta bila Aleš Čerin in sodelavka Lidija Zupanič.
V Doživetjih narave smo dobrih deset dni pred praznikom apostola Jakoba starejšega stopili na Jakobovo pot, ki so jo pred nekaj leti speljali na otoku Krk. Približno 150 km dolga krožna Camino Krk se začne v tamkajšnji katedrali, končna pa v župnijski cerkvi, ki je posvečena apostolu Jakobu. Spomladi, ko je tudi najprimernejši čas za to, sta jo prehodili Vesna Šušteršič in naša sodelavka Lidija Zupanič.
V Doživetjih narave smo dobrih deset dni pred praznikom apostola Jakoba starejšega stopili na Jakobovo pot, ki so jo pred nekaj leti speljali na otoku Krk. Približno 150 km dolga krožna Camino Krk se začne v tamkajšnji katedrali, končna pa v župnijski cerkvi, ki je posvečena apostolu Jakobu. Spomladi, ko je tudi najprimernejši čas za to, sta jo prehodili Vesna Šušteršič in naša sodelavka Lidija Zupanič.
V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar.
V Arboretumu Voljči potok so ob tradicionalnih razstavah cvetja v parku postavili tudi velike zelene skulpture konj in na vrhu hriba ob ruševinah srednjeveškega gradu, ki ga je v Slavi Vojvodine Kranjske leta 1689 omenjal Valvasor, postavili razgledni stolp, do vrha vodi 47-et stopnic, na vrhu pa lahko naenkrat stoji dvanajst ljudi. Lidija Zupanič je o inovativnih skulpturah govorila z Juretom Bogatajem, o stolpu pa z arhitektko Marijo Magdaleno Kregar.
Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).
Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).
Preteklo nedeljo so pri nas odprli še tretji del Martinove poti, prihodnji konec tedna pa se bo v Celju odvila Mednarodna romarska konferenca, kjer bodo predstavili tudi načrt izobraževanj za romarske vodnike. Tudi naša sodelavka Lidija Zupanič že tri tedne roma po Jakobovi poti v Španiji in slišali ste lahko, zakaj se je odločila za romanje in kakšni so bili njeni strahovi pred prvim korakom.
Preteklo nedeljo so pri nas odprli še tretji del Martinove poti, prihodnji konec tedna pa se bo v Celju odvila Mednarodna romarska konferenca, kjer bodo predstavili tudi načrt izobraževanj za romarske vodnike. Tudi naša sodelavka Lidija Zupanič že tri tedne roma po Jakobovi poti v Španiji in slišali ste lahko, zakaj se je odločila za romanje in kakšni so bili njeni strahovi pred prvim korakom.
Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..
Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. april 2024 ob 05-ih
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!
Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.